Božična zvezda (Euphorbia pulcherrima)

Lončnica Božična zvezda nam bo v kratkem pričarala praznično vzdušje v naših domovih. Mnogi menijo, da tvorijo cvet obarvani listi na vrhu poganjka, ki jih strokovno poimenujemo brakteje. Ob dobrem opazovanju boste ugotovili, da so njeni cvetovi na koncu poganjka zelo drobni in nimajo dekorativne vloge.

Marsikdo to lončnico neguje le do takrat, ko so njene brakteje obarvane bodisi v rdeče, oranžne ali kremne tone. Potem, ko se listi ponovno odenejo v zeleno barvo, ko zaradi nepravilne oskrbe rastlina začne odmetavati listje, pa jo marsikdo zavrže.

Nekateri pa uspete obdržati božično zvezdo od enega do drugega Božiča. Ker je božična zvezda rastlina »kratkega dne«, je potrebno dan krajšati, če želimo, da se bodo brakteje ponovno obarvale. To storimo tako, da jo oktobra in novembra postavimo v temen prostor  od 17. ure zvečer do 8. ure zjutraj. Med 8 uro zjutraj in 17. uro popoldne pa jo postavimo na dobro osvetljen prostor.  Obstajajo pa že tudi sorte, ki zatemnjevanja za obarvanost braktej ne potrebujejo.

In še nekaj nasvetov kako negovati božično zvezdo:

  • Če listi rumenijo, se zvijajo in nato odpadejo pomeni, da je v prostoru prevroče, presuho in pretemno. Rastlino zlijemo in redno rosimo. Rastlino postavimo na svetlo mesto in ji dodajamo hranila v obliki gnojil za lončnice.
  • Cela rastlina je ovenela: Rastlina je postavljena na mestu, kjer je prepih. Rastlino prestavimo na zavarovano mesto.
  • Rumenijo samo spodnji listi: Rastlina je preveč zalita, zato korenine ne dobijo dovolj zraka in je proces dihanja korenin prizadet. Počakamo, da se substrat nekoliko osuši in nato zalivamo manj. Rastlino v lončku postavimo v višji okrasni lonček v katerega na dno nasujemo plast drobnega kamenja in tako pripravimo drenažno plast. Ko božično zvezdo zalijemo, se bo odvečna voda zbrala v drenažni plasti in dihanje korenin ne bo prizadeto.

In še nasvet kaj je pomembno ob nakupu božične zvezde: ker rastlino prizadene tudi mraz, naj jo trgovec dobro zavije v papir, vi pa jo postavite v vrečko, ter jo takoj odnesete domov ter postavite na mesto, ki ste ji ga namenili. Verjamem, da vas bo ob pravilni oskrbi razveseljevala še dolgo časa.

Nega_božične_zvezde.docx

Nasvet za oskrbo sobnih bonsajev

Bonsaju ustreza vlažno okolje, zato ga je potrebno vsak dan popršiti po listih z vodo – najbolje z deževnico, ki ima sobno temperaturo. Upoštevati je potrebno, da pršenje pusti na listih kapljice. Če na kapljice posije sonce, delujejo le te kot povečevalno steklo, kar pa pomeni, da lahko pride na listih do ožigov. Zato je najbolje pršiti v času, ko se dan prebuja, tako da se kapljice do takrat, ko rastlino obsije sonce, že posušijo. Če pršimo rastline tekom dneva, jih je zaradi varstva pred ožigi priporočljivo umakniti v senčni prostor. Vedeti pa moramo, da so nekatere rastline občutljive na prestavljanje in se nanj odzovejo tako, da odvržejo cvetje ali listje. Če pršenje izvajamo v poznih večernih urah, pa je lahko vlaga, ki se zadrži na listih dlje časa, vir pojava rastlinskih bolezni.

Če za vsakodnevno pršenje rastline nimamo časa, si lahko pomagamo tako, da posodo z bonsajem postavimo v drug večji podstavek v katerem je nekaj centimetrov visoka plast drobnih kamenčkov, ki je prekrita z vodo. Podstavek z vodo naj bo plitev, da se bo voda v njem izsušila vsak dan.Voda, ki izhlapeva iz spodnje večje posode je vir zračne vlage za bonsaj. Skrbimo torej le, da je v plasti kamenčkov v večjem podstavku voda in da posoda z bonsajem ne stoji v vodi.

Zalivanje bonsajev je odvisno vrste bonsaja, temperature prostora, zračne vlažnosti, pretoka zraka… Zemlja se ne sme nikoli izsušiti, prav tako pa bonsajev ne smemo zalivati prepogosto oziroma preveč, saj lahko začno korenine gniti in rastlina propade. Znak pretiranega zalivanja je rumenenje spodnjih listov. Bonsajev ne zalivamo po urniku, pač pa po potrebi. Ne zalivamo dokler je prst tik pod površino vlažna. Vlažnost zemlje lahko preskusimo s prstnim poskusom (v zemljo porinemo prst). Zanesljiv znak, da rastlina potrebuje vodo, je odstop zemlje od roba posode. Ko rastlina potrebuje vodo, jo zalijemo oziroma potopimo v posodo z vodo sobne temperature za toliko časa, da nehajo izhajati zračni mehurčki. Nato postavimo posodo z bonsajem na mesto, kjer odvečna voda odteče.

V naši ponudbi so trudi specialna gnojila za bonsaje, ki jih rastlini dodajajte v skladu z navodili na embalaži gnojila.

Enkrat na leto bonsaj presadimo, mu oblikujemo korenine in oblikujemo ter presvetlimo krošnjo.

Drevesa - rjavenje listnih robov oziroma nekroze listov

V poletnem času se lahko pojavijo na listnih robovih pasovi kjer tkivo porjavi in sčasoma odmre. Rjavenje in propadanje tkiva se širi od listnega roba proti notranjosti listne ploskve. Vzroka za takšen pojav sta lahko dva: fiziološka suša in/ali zasoljena tla. Poleg iglavcev so na fiziološko sušo in zasoljena tla posebno občutljive naslednje drevesne vrste:  divji kostanj, javor, lipa, rdečelistna bukev in ginko. Manj občutljivi so dob, graden, jesen in robinija.

Sol s katero pozimi posipamo ceste in poti vsebuje natrijev klorid. Ko se sneg topi, se sol (natrijev klorid)  zanese v tla. Po dolgoletnem posipanju s soljo se lahko nahajajo v tleh povišane koncentracije soli tudi na področjih, ki so od cest bolj odmaknjena.

Dejavniki, predstavljeni v nadaljevanju, lahko privedejo do fiziološke suše. Povišana koncentracija natrijevega klorida v tleh povzroči, da je talna raztopina rastlinam težko dostopna. Zato je preprečeno sprejemanje dušika, kalija in kalcija skozi korenine. Ioni natrija lahko izpodrinejo ione kalcija in magnezija, ki zato drevesu niso na razpolago. Visoke vsebnosti natrija v tleh lahko vodijo k zbitosti tal, kar vpliva na slabšo oskrbo korenin s kisikom.  Sposobnost fotosinteze listov se zaradi učinkov soli omeji, saj se zdrav del listne ploskve krči (manjša). Tekom vegetacije lahko listna ploskev odmre in list predčasno odpade z drevesa. Vsi našteti dejavniki lahko privedejo do fiziološke suše.

Škoda zaradi soli postane očitna na listih v zgodnjem poletju, ko postane listni rob svetel, kasneje pa porjavi. Tekom poletja se nekroze na listih povečajo v smeri proti sredini lista, tako, da ostane zelo malo ali nič neprizadetega tkiva. List se zvije navznoter, se nato popolnoma posuši in predčasno odpade. Simptomi so lahko enako izraženi na območju celotne krošnje, nemalokrat pa so bolj prizadeti listi tistega dela krošnje, ki je bliže cesti.

Pri visoki koncentraciji soli lahko pride do degenerirane rasti listov, zmanjšan je prirastek poganjkov. Prizadetost je lahko tako močna, da odmrejo posamezni deli krošnje ali celotno drevo. Dokler ni povečanega števila mrtvih vej, drevo ni potencialno nevarno. Seveda pa je priporočljivo, da se odmrle veje odstranijo v skladu z arborističnimi* načeli.

Kaj lahko storimo? Z željo, da ne povzročamo poškodb, uporabljamo sol (na osnovi NaCl) za soljenje cest le tam, kjer je to neobhodno potrebno. Poškodbe zmanjšamo, če uporabljamo  sol magnezijevega in ne natrijevega klorida. Pri že poškodovanih drevesih lahko talno obremenitev s soljo zmanjšamo z močnim zalivanjem. Postopki, ko zamenjamo substrat s pomočjo posebnega sesalca, ali vnesemo v tla posebne izmenjevalce ionov, so zelo dragi in se pri nas praksi še ne uporabljajo.

*Arboristika je veda o gojenju dreves, ki temelji na razumevanju drevesne biologije. V preteklosti se je uporabljal izraz drevesna kirurgija.

Zalivanje v zimskem času

S skrbno nego lahko marsikatero rastlino v loncih rešimo gotove smrti zaradi zimske izsušitve. Vedno zelene rastline v loncih potrebujejo za uspešno preživetje v primerjavi z listopadnimi rastlinami v zimskem času več vlage v tleh. Potrebo po vlagi narekuje poleg velikosti posode oziroma koreninske grude tudi mikroklima. Zavedati se moramo, da je vetrovna lega veliko bolj sušna, kot zavetrna. Pozimi sta sneg in dež naravna vira vlage. Najbolje je, da so lonci postavljeni na mestu, kjer jih padavine dosežejo.

Če so lonci postavljeni pod nadstreškom, je priporočljivo, da jih ob deževnih dneh postavimo na prosto oziroma, da zalivamo takrat, ko dežuje in so zunanje temperature nekaj stopinj nad lediščem. Le tako je verjetno, da z zalivanjem ne bomo povzročili poškodb zaradi zmrzali v področju korenin. Če je mogoče, uporabimo deževnico in ne trde vode. Pri zalivanju pazimo, da nadzemnega dela rastline ne omočimo.

Če je zima bogata s snegom, lahko damo na površino lonca sneg, ki se bo v toplejših dneh topil. Zavedati se moramo, da je volumen vode veliko manjši od volumna snega.

Dobrodošla je tudi zastirka iz lubja, ki prekriva plast zemlje in zmanjšuje intenzivnost izhlapevanja.